Vse, kar morate vedeti o fetiših

Fetiš je intenzivna spolna privlačnost ali fiksacija do nežive stvari, situacije, dejavnosti, telesne izločke ali dela človeškega telesa, ki primarno ni označen kot spolni (za razliko od npr. genitalij ali prsi), to je do nečesa, kar samo po sebi nima spolnih konotacij. Pomembno je poudariti, da lahko absolutno karkoli postane predmet fetiša, od igle do lokomotive – edina meja je domišljija.

Čeprav je bil fetišizem nekoč obravnavan kot psihična motnja in so bili fetišisti žal pogosto stigmatizirani, danes na srečo to ni več tako. S časom se je ugotovilo, da ima veliko večje število ljudi neko vrsto fetiša, kot je bilo predvideno, pri čemer so veliko prispevale tudi moderne tehnologije, kot je internet, ki je ljudem omogočil, da ugotovijo, da niso edini s specifičnimi interesi in olajšal komunikacijo z enako mislečimi.

V večini primerov je fetiš zgolj eden izmed načinov ali fokus spolnega vzbujanja za fetišista in je sam po sebi neškodljiv, če pri njegovi praksi nima negativnih posledic zanj ali za okolico.

Najpogostejši in najbolj nenavadni fetiši

Fetiši niso neobičajni niti redki in lahko predstavljajo kombinacijo več dejavnikov – izgleda, dotika, vonja in sluha (na primer petke in specifičen zvok, ki ga proizvajajo pri hoji). Poleg tega lahko fetiš povezujemo z določeno obliko (petka, stopalo, kavč) ali materialom (pliš, usnje, lateks).

Najpogostejši fetiši so parcijalizmi, torej fetiši povezani s posameznimi deli telesa kot so prsi, zadnjica, noge, med katerimi je definitivno najbolj priljubljena podofilija – fetiš na stopala. Za njimi sledijo fetiši na oblačila in obutev (modrci, hlačke, čevlji) ter fetiši na materiale kot so guma, lateks, pliš, PVC in najlon.

Obstaja ogromno različnih fetišev, med bolj nenavadnimi najdemo fetiš na pajke (arahnofilija), fetiš na osebe z amputiranimi udovi, akustofilijo (fetiš na določene zvoke), fetiš na robote, angora volno, balone, nohte, majhne in tesne prostore…

Raziskave so pokazale, da je fetišizem veliko pogostejši pri moških kot pri ženskah. Razlaga je morda v tem, da je večina fetišev predvsem vizualne narave, in velja prepričanje, da moški močneje spolno reagirajo na vizualne dražljaje kot ženske.

Vzroki fetiša

Kljub raziskavam do danes niso znani vzroki niti mehanizem razvoja fetiša, vendar se strokovnjaki strinjajo, da fetiš postane viden oziroma razumljen v obdobju pubertete, čeprav se sam pojav zgodi prej. Po teoriji seksualnega vtisa ljudje v otroštvu začnejo prepoznavati seksualno privlačne lastnosti, pri fetišistih pa pride do seksualizacije objekta (na primer določenega dejanja) ali tistega, ki sam po sebi ni seksualen (na primer čevlja).

Predpostavka je, da se v nekem trenutku zgodnjega otroštva objekt ali dražljaj poveže (verjetno podzavestno) z izrazito močnim občutkom seksualnega vznemirjenja ali zadovoljstva, medtem ko bihevioralna znanost meni, da otrok, ki je bil priča ali žrtev neprimernega seksualnega obnašanja, poskuša posnemati ali rekonstruirati to obnašanje kasneje v življenju.

Prav tako je mogoče, da se fetiši oblikujejo ali vsaj dodatno utrdijo v puberteti. Takrat, s prebujanjem seksualnih nagonov, pride do raziskovanja seksualnosti, in če pride do izrazito travmatičnih dogodkov, se lahko fetiš razvije kot oblika navidezno bolj sprejemljivega in “bolj normalnega” izražanja seksualnega nagona. Ohranjanje nadzora nad lastno seksualnostjo in razmerja moči (dominacija) lahko igrajo vlogo, še posebej, če je objekt fetiša neživa stvar, kot so čevlji, nad katerimi fetišist ima popoln nadzor.

Ekstremni fetiš ali parafilija

Z lahkimi fetiši lahko označimo vsako fiksacijo na določen del telesa (parcializem), oblačila, obutve ali privlačnost določenih konkretnih atributov, kot je barva las itd., pri katerem fetiš ne predstavlja ovire za spolno delovanje (objekt fetiša ni nujno potreben, da se posameznik vzburja ali doživlja spolno zadovoljstvo) niti niso posebej izraženi v vsakdanjem življenju. V takem primeru niti ni nujno govoriti o fetišu, ampak o spolnih afinitetah, ki jih vsi imamo.

V zelo redkih primerih je fetišizem lahko tako intenziven, da začne ovirati vsakdanje življenje, vpliva na kakovost življenja ali celo onemogoča izvajanje nalog, ki so za fetišista pomembne za normalno delovanje. Takrat lahko govorimo o duševni motnji ali parafiliji, pri kateri je potrebno poiskati strokovno pomoč.

Ekstremni fetiš ali parafilija se nanaša na intenzivno spolno privlačnost do netipičnih, ekstremnih spolnih situacij in lahko izhaja iz objekta privlačnosti (na primer živali, pohištva, specifičnih oblačil ali obutve), dejanja (kot so ekshibicionizem, potapljanje genitalij v tekočine, prehranjevanje) ali mesta (spolni odnos v letalu, restavraciji, pod tušem). Glavna točka parafilije je običajno nespremenjena in zelo specifična, fetišist pa v tem primeru ne more doživeti spolnega zadovoljstva ali vzburjenja, če ta element manjka.

Kako vedeti, ali imam fetiš?

Nekatere morda vzburjajo stopala, druge minikrila, nekaterim je všeč biti privezani ali poslušati poredne besede, toda to še ne pomeni, da imate fetiš. Biti fetišist pomeni biti izjemno močno ali celo izključno spolno privlačen nekemu delu telesa, objektu ali specifični situaciji.

Ukvarjanje z BDSM-om, preizkušanje igranja vlog ali privlačnost k prsim, zadnjici itd. ne pomeni, da imate fetiš, ampak morda samo kaže, da ste radovedni, odprti za nova doživetja ali vas je nekaj specifično privabilo in vas v tistem trenutku vzburilo, ali pa ste preprosto zavedni, da vas določen del telesa ali spolna situacija posebej privlači.

Če se lahko spolno zadovoljite sami ali v paru izključno z maštanjem o, gledanjem, dotikanjem ali vonjanjem predmeta svoje želje, potem imate fetiš.

Zakaj bi morali negovati svoj fetiš (če ga imamo)?

Veliko večji problem kot prakticiranje fetiša pogosto predstavlja njegovo zatiranje in neprakticiranje, večinoma iz sramu ali strahu pred obsodbo okolice. Takrat lahko pride do, v najboljšem primeru, spolnega nezadovoljstva ali celo globokih psiholoških travm. Svobodno prakticiranje fetiša, če je med odgovornimi odraslimi, ki se s tem strinjajo in ga razumejo, je popolnoma normalno in v redu.

Če določeni specifični fetiš predstavlja škodljive učinke za nekoga (bodisi za fetišista ali za tistega, nad katerim se izraža) ali je nezakonit ali nemoralen, je treba poiskati strokovno pomoč, da ne bi prišlo do neželenih ali nepopravljivih posledic tako za samega fetišista kot za njegovo okolico.

Ko stvari razgalimo in zrelo premislimo – fetiši predstavljajo del našega spolnega življenja. Sprejmite jih in uživajte v njih! Če imate kakšen fetiš, morate o tem iskreno in odprto govoriti s partnerjem in ga ne skrivati. Kakršna koli omejitev naših spolnih preferenc ali izrazitih strasti bo potencialno negativno vplivala ne samo na naše spolno življenje, ampak tudi na našo psiho in odnos.

Image: phbcz/Bigstock.com