Toksične spolne prakse v popularni kulturi

Če ste bili rojeni v zadnjih 40 letih, obstaja velika verjetnost, da je njegovo veličanstvo televizor odigralo precej pomembno vlogo v vašem otroštvu in puberteti – formativnih obdobjih, v katerih se oblikuje naše dojemanje seksa, spolnosti in splošnega odnosa do drugih ljudi.

Mnoga vedenja, ki so bila v njih prikazana kot nepopisno romantična, so bila takrat, tako kot danes, precej neprijetna. Samo malo popraskajte pod površjem in razmislite, kako bi se počutili v resničnem življenju, če bi vas nekdo, da omenimo le en zelo priljubljen trop, obseden opazoval, sledil, preverjal ipd. Zagotovo ne bi bili pretirano počaščeni in polni razumevanja, ampak bi bili, vsaj v najmanjšem primeru, zaskrbljeni. Popularna kultura je polna takšnih vedenj, ki jih na žalost nekateri nekritično opazujejo in dojemajo kot sprejemljiva, celo zaželena.

Stalkerji so najbolj romantični ljudje na svetu

Plezamo po drevesih z vejo v ustih in daljnogledom okoli vratu, prečesavamo družbena omrežja v iskanju informacij, pogovarjamo se s prijatelji objekta naše želje, nosimo umetne brke in se predstavljamo kot del lifestyle oddaje ter raziskujemo temo “Krešimirji, ki jih poznamo – kaj imajo radi in kako jih zapeljati?”. Skratka, zaljubljeni smo. Ko se srečamo s tem objektom, zatrokiramo in nismo sposobni izgovoriti treh smiselnih stavkov, vendar objekt vseeno pade na nas, nas ima rad in naše vedenje se mu zdi silno romantično in simpatično, ljubezen, poroka, otroci, zlati prinašalec.

– uči nas da – objekt našega zasledovanja mora biti najmanj srečen, da ima tako strastne, romantične in čudovite stalkerje, in nas zato vsaj nagraditi z zvezo, poroko ali vsaj z običajnim seksom.
– slabo je, ker – je kaznivo po zakonu, izpadamo antisocialni čudaki…

Pogled izpod obrvi… nad straniščno školjko

Ehm. Torej, nahajamo se v (romantični) komediji in naši postopki so videni z dozo humorja in razumevanja, vendar… Na splošno, nič, splezamo na sosednjo školjko in gledamo dekle, kako lula, in to je seksi. Seveda, različice na temo vključujejo kukanje v skupinske tuše, gledanje skozi ključavnico med slačenjem, daljnogledi, postavljanje kamer na vse te lokacije.

– uči nas da – je zasebnost le nepomembna ovira, ki jo je treba preskočiti, ter priložnost za izražanje kreativnosti.
– slabo je, ker – gre za parafilijo, ki je kazniva po zakonu. Velikani popularne glasbe so zaradi tega že končali v zaporih.

Brez ljubosumja ni ljubezni

Rdečimo v obraz in para nam uhaja iz ušes, ko v bližini naše drage/ega zagledamo kakšno grozečo silhueto ali prijazen pozdrav prodajalca/ke, beremo sporočila na njihovem telefonu, medtem ko se tuširajo, in smo prepričani, da sporočilo “V redu, pridite v četrtek ob 17:30” ni od zobozdravnika, ampak šifra za dogovor o prevari. Prijatelji/ce so samo potencialni ljubimci in čemu druženje z njimi, ko pa imajo nas itd. Najboljše pa je, da je naše vedenje popolnoma normalno in je celo pokazatelj, kako strastni in nebrzdani smo v svojih romantičnih namerah. Če se včasih vsa ta strast razvname v fizično nasilje, je naša nebrzdanost in ljubezen le še večja in močnejša. Vedno lahko na koncu rečemo ali zapojemo “oprosti ljubomorku”.

– uči nas da – zdrav, normalen odnos, v katerem ni izpadov ljubosumja, pravzaprav ni dovolj strasten in mu manjka ljubezni.
– slabo je, ker – nam sporoča, da nas partner ne ljubi, če nima občasnih izpadov histerije, ko natakarju rečemo “hvala” ob pogledu v oči.

Vroče in hladne igre

Kot pogosto videna ptica na teh prostorih, javna uslužbenka vulgaris, en dan smo ultrapristopni, šaljivi in najbolj šarmantni na svetu, drugi dan smo demon, ob čigar pogledu kolena klecajo, ker se je nekdo drznil pogledati nas v oči ali nam celo spregovoriti. Potem smo spet čudoviti, kažemo interes, smejimo se, flirtamo… in spet smo grozni, bahati, sovražimo vse. Iz naše perspektive te toplo-hladne igrice niso toliko bipolarnost ali shizofrenija (ne glede na to, kaj drugi mislijo), kot indikator, kako posebni in zanimivi smo.

– uči nas da – je normalno obnašati se nepredvidljivo.
– slabo je, ker – nam zamegli percepcijo o ljudeh z duševnimi težavami.

Trač party s prijatelji

Ne glede na to, kaj se nam dogaja na ljubezenskem področju, mora biti deljeno z našo skupino prijateljev ob kavi, Cosmopolitanu, pivu (odvisno od tega, v kateri seriji trenutno nastopate). Posebej pomemben je ta ritual pri prvih vtisih o novih spolnih interesih, kjer reakcije naših prijateljev dejansko odločajo o usodi zveze. Če nekdo žveči z odprtimi usti ali želi uporabljati našo zobno ščetko, je konec.

– uči nas da – sami nimamo dovolj intuicije, znanja ali poznavanja medosebnih odnosov, da bi sprejeli odločitev.
– slabo je, ker – nas uči, da vedno potrebujemo oporo v obliki prijateljev in da je naša ocena popolnoma nepomembna in/ali napačna; nato, da je naš odnos s prijatelji mnogo pomembnejši in močnejši, kot bi lahko bila ljubezenska zveza, saj smo s prijatelji od začetka popolnoma odprti, s partnerjem pa ne.

Ni neposrednega pogovora

Za vsako ceno se izognemo neposrednemu pogovoru – premislimo, skrojimo izjemno kompleksen načrt, sprejmemo korake, razberemo drobne znake, interpretiramo poglede, odpiramo tarot, vprašamo prijatelje ali sorodnike, vendar posredno, globoko vdihnemo, poskusimo znova od začetka, globoko vdihnemo, gremo se tuširat, pošljemo dvosmiselno šifrirano sporočilo, odnehamo od celotne stvari.

– uči nas da – je iz nekega razloga odprt pogovor o naših čustvih priznanje poraza. Da če jasno nekaj izrazimo, smo nesposobni v tej celotni ljubezenski igri in tudi v preostanku življenja, pa naj gre za prošnjo za povišico, pogajanje s partnerjem o barvi ploščic ali kaj drugega.
– slabo je, ker – je izvrsten pokazatelj zrelosti sposobnost, da svoje misli v verbalni ali pisni obliki izrazimo jasno in nedvoumno, pa naj se zgodi, kar se mora.

Pust ali kako sem spoznal tvojo mamo

Mi smo piflar na fakulteti, všeč nam je najlepša punca, ki nas ne more prenesti. Logično, postavimo kamere in jo opazujemo v intimnih trenutkih, krademo njene hlačke in se na koncu preoblečemo v Dartha Vaderja (masko, ki jo na tem dogodku nosi tudi njen fant) in… ji nudimo oralni seks v tej maski, da misli, da smo on, po uspešnem orgazmu opazi, da nismo, vendar zdaj nas ima rada in zapusti fanta. Gre seveda za komedijo. Če želite nekaj iz fantasy žanra, prepričajte Merlina, da vas za kratek čas (koliko že seks lahko traja) fizično preobrazi v soproga ženske, ki odlično pleše, in hopa, ljubite se, mož je medtem umrl v vojni, čestitamo, postali boste oče.

– uči nas da – ni nobene moralne ovire, da se v kakršni koli obliki (na primer, virtualna je danes priljubljena) pretvarjamo, da smo nekdo drug, z namenom, da nekoga zvabimo v posteljo.
– slabo je, ker – je.

Posmehovanje, žaljenje, sramotenje

Drugačno je neznano, zato slabo, zato moramo posmehovati neprimerno vedenje ali pojav. Poleg strahu pred neznanim ali odbojnosti do specifično nam neprivlačnega – je posmehovanje na primer polnejših ali queer oseb vedno imelo pridih boja z lastnimi občutki, kjer so največji homofobi praviloma latentni homoseksualci.

– uči nas da – moramo drugim nenehno dokazovati, da nismo takšni ali drugačni, in čim več imamo takšnih izpadov, bolj nam bodo ljudje verjeli, da res nismo takšni ali drugačni. Nadalje, da je naša pravica obravnavati cele skupine ljudi na določen način, ker smo sami heteroseksualni, suhi ali kaj drugega.
– slabo je, ker – kaže, da očitno še nismo presegli nekaterih lastnih strahov, pa tudi da nismo vložili minimalne introspekcije, da bi videli, zakaj nam nekaj takega moti.

Moško posilstvo je ena izmed bolj smešnih stvari, ki se vam lahko zgodi

Žal, igrali ste Monopoly, prišli na Parking in hop, greste v zapor. Prva reakcija prijateljev in sorodnikov vključuje skrbno pripombo o padanju mila, takoj ko pridete tja, vam brkati velikan s tetovažo srčka pošilja poljub. Različica na to temo je, ko si po spletu okoliščin oblečete živalski kostum, po spletu okoliščin se znajdete pri (pravem) moškem primerku iste živali in hop, on vas posili, smeh.

– uči nas, da – so vsi heteroseksualni moški neustavljivo privlačni za gejevsko in biseksualno skupino, očitno pa tudi za vse pripadnike živalskega kraljestva, toliko da za seks sploh ne potrebujejo vašega soglasja; in to bo izjemno smešno
– slabo je, ker – je posilstvo nasploh slaba stvar?

Uveljavljene predstave o seksu

Velikost penisa je enaka razdalji od iztegnjenega kazalca do palca, velika stopala = velik penis, masturbacija vodi do dlakavih dlani, od ananasa ima sperma odličen okus, izpisovanje abecede z jezikom vodi do najmočnejšega orgazma doslej, malo menstrualne krvi v kavi zagotavlja zvestobo v zakonu (to zadnje ni iz nobene serije ali filma, to je tradicionalno prepričanje s teh krajev)…

– uči nas, da – evolucijsko si človek prizadeva olajšati vsakdan z ustvarjanjem mreže znanih informacij, s katerimi se bo kasneje lažje znašel (ogenj – toplo, tiger – smrt, Microsoft Edge – izbrisati z namizja…), vendar spolne prakse, ker smo vsi različni in posebni snežinki, ne delujejo na ta način
– slabo je, ker – namesto da bi raziskali, vprašali, sprejeli in delali, kot nam je rečeno, ali preprosto uporabili zdravo pamet, obstaja nevarnost, da vztrajamo po svoje in na koncu ne naredimo ničesar, medtem ko je bila rešitev tako blizu

Prava ljubezen

Bla bla, za vsakega izmed nas obstaja samo ena edina oseba na celem svetu in ko jo najdemo, bo vse na svojem mestu.

– uči nas, da – dokler spoznavamo ljudi, s katerimi nismo takoj v prvi milisekundi poznanstva 100 % združljivi v vsaki najmanjši stvari, to ni naša prava ljubezen. Pozabljajo se ideje, kot so delo na sebi, kompromis in širši pogled, torej gozda namesto drevesa
– slabo je, ker – se predpostavlja, da smo popolni sami po sebi takšni, kot smo (kar definitivno nismo) in da nas drugi morajo takšne sprejeti, komunikacija, trud, kompromisi, vse tisto, kar sestavlja normalno delovanje z normalno osebo v normalnih okoliščinah v normalnem življenju, pa niso potrebni, če smo našli tistega pravega

Nepreboljena prva ljubezen

Ena in edina, nikoli pozabljena prva ljubezen, ki je nikoli ne moremo preseči, in če smo jo izgubili, smo obsojeni na žalostno in nesrečno življenje.

– uči nas da – enačimo svobodo, srečo in lahkotnost (običajno) najstniškega življenja z eno konkretno osebo. Vprašanje je, koliko žalujemo za to osebo, in koliko nas je odraslo življenje doletelo nepripravljene.
– slabo je, ker – mitologiziramo in povzdigujemo preteklost, s čimer ne dajemo priložnosti nekomu iz sedanjosti, da postane naša srečna prihodnost. Najmanj srečni smo v tej zgodbi sami.

Epska romantična gesta

Ne glede na to, kaj smo storili, prevarali partnerja/ico, zapustili jih, ker so nam prijatelji rekli, da so pregrdi za nas, jih popolnoma ignorirali, pojedli zadnjo kockico čokolade… dovolj je ena ultimativna romantična gesta, da bo vse v redu.

– uči nas da – naši dejanja nimajo posledic.
– slabo je, ker – imajo.

Ultimativni frajer je vedno tisti z največ kljukicami

Ah ja, vsaka serija ima enega takšnega, bodisi da se imenuje Barney, Joey, Charlie, Samantha… Tisti, ki je vedno izjemno šarmanten, z osupljivo iztočnico, zaradi katere hlačke takoj padejo (poskusite se upreti, ko vam nekdo reče “How you doin'”), vedno spi z žensko enkrat in ji nikoli več ne piše, se nikoli ne zaljubi…

– uči nas da – so ljudje samo številke, nepomembnih osebnosti in kakovosti, nevredni naše pozornosti, in da jim, po drugi strani, tudi mi nismo sposobni ponuditi nič več.
– slabo je, ker – gre za fantazijo, s katero učimo (moško) mladino, da je bolje imeti desetine enonočnih razmerij kot biti v daljših vezah, v katerih se razvijamo spolno, psihično in čustveno, ter kažemo, da lahko funkcioniramo v zvezi in negujemo zdrav odnos. Če ves čas lovimo površne odnose, ki temeljijo izključno na seksu, pomeni, da je tudi naša percepcija o nas samih precej slaba in pomanjkljiva, oziroma menimo, da nimamo drugih kvalitet.

Moški so z Marsa, ženske z Venere

V tem svetu popolnih nasprotij je pravo čudo, da sploh lahko sobivamo. Popolnoma različni, sporazumevamo se v tujem jeziku in pantomimi, imamo povsem različne cilje, prioritete, vrednote, življenja.

– uči nas da – vzdržujemo seksistične stereotipe in se skrivamo za njimi. Da opravičujemo lastne in tuje neumnosti v vedenju z nekakšnim višjim pojmom (naj bo to naš spol, narodna ali verska pripadnost…) namesto da sprejmemo odgovornost za lastna dejanja.
– slabo je ker – med drugim, ker je bolj produktivno in zdravo za nas in za našo skupnost, da negujemo duh skupnosti, ne pa separacije, in še to na tako nekreativen način.

Oralni in analni seks sta nagrada

Op, kaj vidimo na koledarju, kmalu je rojstni dan? Ufff, bo “oralni seks”. Stavite – če ona zmaga, dobi vaš drag avto, če vi zmagate, analni seks. Nimate drobiža za plačilo mojstra, poskušate se izogniti plačilu kazni za prehitro vožnjo…? Oralni seks.

– uči nas da – na kratko, da oralni in analni seks nista dejanja, ki izhajata iz obojestranske želje, temveč ena stran trpi in jih izvaja za (materialno ali kakšno drugo) korist.
– slabo je ker – se briše meja med sporazumnim odnosom in prostitucijo.

Preobrazba slabega fanta

Ah, slab fant. Tisti temnolasi, neobriti, z mastnimi prameni las preko oči, s cigareto v ustih in na nekem kul motorju. Neulovljiv, neukročen, divji kot galopirajoči konj, neukrotljiv kot galopirajoči konj, z malo besedami, a v njih izraža točno bistvo (“prinesi mi pivo”), v njem vidimo točno tisto, kar on je – čudovit fant, ki mora le narediti x sprememb svoje osebnosti, da bo idealen mož in skrben oče.

– uči nas da – je najprej izjemna čast, da si nas slab fant izbere iz črede pobesnelih žensk, ki se nanj mečejo, nato da je ženska dolžnost in privilegij, da slabega fanta preobrazimo v spoštovanega člana družbe. Če nam to ne uspe, to kaže na našo šibkost, nezadostno voljo in sposobnosti – skratka, neuspeh nas kot ženske.
– slabo je ker – želimo spremeniti prav tiste stvari, ki so nas pritegnile k slabemu fantu, kar najmanj ni pošteno do njega. Poleg tega, zakaj bi sploh vstopili v zvezo z idejo, da bo vse v redu šele, ko se bo popolnoma spremenil?

Pigmalion efekt

Najdete neko neprivlačno punco z očali in lasmi v repu. Peljete jo k frizerju, ji nadanete leče, kupite privlačna oblačila, jo naučite spodobno žvečiti za mizo, ji date seznam filmov, ki jih mora pogledati, ji določite dieto, ji razložite nekaj ekonomskih, filozofskih in političnih načel, da ne bo izpadla nevedna v družbi vaših prijateljev, in voila – ustvarili ste žensko, točno takšno, kot jo želite. Alternativno, v računalnik vnesete izrezane slike iz revij in oseba se bo pojavila na vaših vratih.

– uči nas da – imamo božje pravico oblikovati drugo človeško bitje (kolikor koli je voljno) po lastnih željah in muharijah. Njihova osebnost, navade, želje, upanja, strahovi, značaj, besednjak in smisel za humor so le manjše ovire, ki jih je treba uničiti, da ustvarimo svoj popolni predmet želja, vreden tega čudesa, ki smo mi sami.
– slabo je ker – človeška bitja ne bi smela biti v razmerjih, v katerih jih poskušamo temeljito spremeniti in prilagoditi.

Zaključek

Ljubezen je vedno bila ena izmed osnovnih tem umetnosti in humorja ter so skozi zgodovino pripovedovali številne zgodbe o najrazličnejših človeških vedenjih in iznajdljivostih v romantičnih situacijah. Kar najpogosteje ločuje prejšnja pripovedovanja od sodobnih medijskih spektaklov na bleščečih zaslonih, je to, da je bil prej poudarek bolj na nauku ali opozorilu, medtem ko je danes na pasivni, najpogosteje zelo lahko prebavljivi, nekritični zabavi. To samo po sebi ne bi bil problem, če bi se kdaj ustavili in razmislili, s čim se mentalno hranimo, vendar so zaslončki zato, da slikice goltamo brez žvečenja, s katerim bi razčlenili, kar gledamo. Ko se te sporočila, najpogosteje sprva nastala iz nepremišljenosti ali poskusa ustvarjanja prvoloptaškega humorja, ne pa zlobe, začnejo vse bolj množiti, v nekem trenutku preidejo kritično maso in iz poceni šale prerasejo v metodo normalizacije medosebnih odnosov in vedenj, ki niso niti dobra, niti smešna, niti prijetna.
Masovni mediji in popularna kultura, še posebej v zadnjih pol stoletja, imajo ogromen vpliv na razvoj družbe in psihologije posameznikov ter zavestno in nezavedno vsadijo številne vrednote, ki morda ne bi smele biti sprejete za vsako ceno. Otežujejo nam skupno sobivanje, prispevajo k razočaranju in slabemu razpoloženju zaradi neizpolnjenih sanj, vsiljenih s strani tistega, kar je predstavljeno kot normalno, zaželeno človeško izkušnjo, vendar to, kar se predstavlja, ni realnost, ampak le majhen mehurček zabave iz vzporednega vesolja domišljije, v katerem je vse dovoljeno in srečen konec vedno možen že v naslednji sceni.

Čeprav ni nič narobe pri uživanju te iste popularne kulture, je nujno prepoznati pojave, ki so negativni ali zastareli, in prepoznati v njih, da ne glede na to, kaj je bilo “duh časa”, to niti takrat niti danes preprosto ni bilo prav.