Poligamija in poliamorija

Čeprav se v vsakdanjem pogovoru včasih zamenjujeta, izraza poligamija in poliamorija označujeta različne vrste medosebnih odnosov.

Poligamija je predvsem sociološki in pravni termin, ki označuje status zakonske zveze, v kateri je več kot dva partnerja. Poliamorija pa pomeni biti v ljubezenski zvezi (čustveni ali spolni) z več partnerji hkrati, pri čemer vsi partnerji, vključeni v ta odnos, odobravajo takšen aranžma, povezava posameznikov v tej skupini pa ni nujno pravno ali družbeno definirana.

Poligamija

Poligamija je prepovedana v večini držav. Izjema so najpogosteje države z velikim deležem prebivalstva islamske veroizpovedi, na nekaterih območjih pa je dovoljena v izjemnih primerih za pripadnike specifičnih verskih ali etničnih skupnosti.

Temelji na verskih ali civilnih predpisih, ki določajo pravne in premoženjske vidike zakonske zveze med več zakonci. Največje število partnerjev je najpogosteje določeno z zakonom.

Kot družbeni fenomen se skozi zgodovino v različnih oblikah pojavlja v različnih skupnostih na vseh celinah. V vseh državah, kjer je danes dovoljena poligamija, ni najpogostejša oblika zakonske zveze, saj še vedno prevladujejo monogamne zveze.

Vrste poligamije

Poliginija je poroka enega moškega z več ženskami in je najpogostejša oblika poligamije na svetu. Zaradi strožjih predpisov o ravnanju s partnericami in življenjskem standardu, ki ga je treba zagotoviti njim in njihovim otrokom, jo pogosteje prakticirajo le premožnejši člani družbe. Zaradi tega se poliginija v družbah, ki jo prakticirajo, šteje za statusni simbol.

Poliandrija je poroka ene ženske z več moškimi in je zelo redka ter skoraj povsod prepovedana, tudi v državah, ki dovoljujejo poliginijo.

Skupinski zakon je večja skupnost moških in žensk, ki si delijo gospodinjstvo, partnerski in spolni odnosi pa so med njenimi člani fluidni. Nikjer ni dovoljen in udeleženci v takšnem odnosu ne morejo pravno urediti svojega statusa. V preteklosti je bil prakticiran ali vsaj toleriran v nekaterih izoliranih plemenskih skupnostih. V novejšem času je bil priljubljen v sektah, kultih in komunah na območju ZDA (najbolj znan primer je skupnost Oneida).

Poliamorija

Poliamorija ni povezana z zakonskim statusom ali opredeljevanjem nekaterih ali vseh udeležencev v takšnem odnosu kot partnerjev na kakršen koli način. Lahko je seksualna ali čustvena, ali pa kombinacija obeh komponent. Iskrena komunikacija, dogovor, spoštovanje pravil (lastnih in dogovorjenih), zelo dobro poznavanje sebe in svojih potreb, pa tudi omejitev, ter hkratno razumevanje in spoštovanje partnerjevih mnenj in potreb so izjemno pomembni, da je takšen odnos dolgoročno uspešen.

Na primer, partnerji lahko imajo odprt zakon – ljubijo se, izpolnjujejo se čustveno, profesionalno in na mnoge druge načine, vendar se zavedajo, da za spolno izpolnitev potrebujejo nekaj več (bodisi v skupnih avanturah ali vsak zase) in se dogovorijo, da lahko vstopajo v spolne odnose z drugimi, ne da bi to vplivalo na njihovo zvezo.

Po drugi strani pa je lahko več oseb v romantičnem odnosu z eno osebo ali več osebami hkrati, ne da bi nujno opredelili katerikoli vidik odnosa s komer koli. V najosnovnejšem smislu je trojček oblika poliamorije, saj več oseb ima neekskluzivni spolni odnos.

Pomembno je poudariti, da poliamorija ne pomeni varanja. Če imate skrivnega ljubimca ali afero za eno noč, niste poliamorični, temveč preprosto varate svojega partnerja. Poliamorija je odprto priznavanje svojih preferenc in izbira življenjskega sloga z vednostjo in spoštovanjem vseh vpletenih, pri čemer je izrecno soglasje zelo pomembna komponenta.

Na koncu

Človeška potreba po ljubezni, povezanosti, podpori in seksu je univerzalna, vsakdo pa poskuša izbrati pot, ki bo pripeljala do njihovega izpolnjenja. Čeprav družba pogosto ne gleda naklonjeno na takšne pojave in se različne prakse ne odobravajo ali se nanje gleda s posmehom in nerazumevanjem skozi prizmo kulturnih in družbenih norm ter tabujev, to ne pomeni, da so same po sebi napačne, če vsi vpleteni v ta odnos prostovoljno pristajajo nanj in so v njem zadovoljni.

Kot vedno, sta odprta in iskrena komunikacija ključna za uspeh kakršnega koli odnosa, še posebej tistega z več spremenljivkami. Pomislite, koliko časa in truda je potrebno za ustvarjanje in vzdrževanje kakovostnega odnosa z enim partnerjem, vse to pa se večkratno zaplete z vsako novo osebo, s katero širite svoj romantični krog. Nič ni od začetka obsojeno na propad – obstaja veliko primerov zelo zapletenih romantičnih odnosov, ki so bili dolgoročno stabilni in v katerih so ljudje uresničili ves svoj potencial in bili srečni, vendar je za vse to potreben veliko truda, spoštovanja, samozavesti in razumevanja vseh vpletenih.